četrtek, 12. september 2013

10. DEL

...bilo je že pozno, zato sem dvignila telefon in se previdno javila.
"Hello?"

"Hey, Jenny?" sem slišala v slušalki in po glasu sem prepoznala Justina. Bila sem brez besed, zato sem bila samo tiho.
"Are you there?"
"A.. yes I am" sem mu odgovorila.
"So, I was thinking that maybe we should go out sometime"
"Out?" prestrašila sem se, saj nisem vedela kaj s tem misli. Bila sem zmedena.
"Yeah"
"But what about Selena?"
"She will understand"
"I don't know" razmišljala sem kaj bi še lahko rekla.
"Look Jenny, I really like you" ko mi je to povedal sem utihnila. V trenutku je znotraj mene vse ponorelo in najraje bi zakričala.
"Helo? Jenny? Are you still there?"
"Yes yes"
"So what are you gonna to say? Will you go out with me?"
"Well if I say yes, promise me that we'll go out just once and never again"
"Okay, so that means yes?"
"Yeah" slišala sem kako se je začel smejati.
"I'll pick you up tomorrow at 2 pm"
"A..a...maybe we can already meet in the restaurant" nisem želela, da se pripelje pred moje stanovanj, saj nisem želela, da ga kdo iz moje družine opazi.
"Ok, see you"
"Bye" odložila sem telefon in vsa vesela zaspala. Nisem si mislila, da bom šla kdaj ven s Justinom.

Takoj ko sem se zjutraj zbudila sem poklicala Rose in Shane. Zmenile smo se da se dobimo pri Rose doma, da mi bosta uredili frizure in make-up. Tudi onidve nista mogli verjeti, da me je Bieber povabil na zmenek. Skupaj smo se veselile, da se bo ura že enkrat premaknila na 2. Oblekla sem Rosino obleko, ki je ni nikoli uporabila.
Končno je bila ura že toliko, da sem se morala odpraviti.
"Good luck" sta mi zaželeli še Shane in Rose, nato pa sem se peš odpravila k restavraciji. Ko sem vstopila v restavracijo, me je natakar pospremil do najine mize, kjer me je Justin že čakal.
Tako me je pogledal, ko me je videl.
"Wow, you're so beautiful"
"Thank you" sem mu odvrnila in vsedla sva se za mizo.
"Where did you get my phone number?" sem ga vprašala
"Am.... I toke it from Ryan, but he didn't know it".
Ko sva si naročila hrano, sem pri vratih v to sobo opazila enega paparaca, ki naju je poskušal slikati.
"Oh no"
"What?" je vprašal zaskrbljeno.
"Can we get out of here?" sem ga vprašala, on pa je prikimal. Kenny naju je odpeljal stran od te restavracije, tako da ni nihče ni opazil.
"I think he pictured us" sem rekla zaskrbljeno.
"So what?"
"You don't understand" pogledala sem vstran on pa je bil še naprej radoveden.
"I wanna to know, you can tell me"
"My family is different than yours...they are... ah never mind"
"No tell me or I will start tickled you"
"They don't understand me, and they don't know anything about me... I'm adopted child, my real parents died when I was 1 year old. My stepsister get everything from her parents and I was always just an air for them" v očeh so se mi nabrale solze, Justin pa me je objel okoli ramen in me začel tolažiti.
"I'm so sorry"
"It's ok"
"Are you hungry?" me je vprašal
"Yes, I'm starving"
"Maybe we can go on Mcdrive"
"Yes, that's a great idea"
Ko smo dobili hrano, naju je Kenny zapeljal na vrh nekega hriba, kjer ni bilo nikogar, samo midva z Justinom. Usedla sva se na rob in začela jesti.
Izgledalo je nekako takole. Zame je bilo zelo romantično, saj še vedno nisem mogla verjeti, da sem na zmenku z Justinom. Ko sva pojedla se je Justin vsedel bolj k meni. Postala sem živčna. Pogledal me je v oči in se mi začel zmeraj bolj približevati.
"I know I met you somewhere before, those eyes are so familiar to me" še vedno me je gledal v oči, jaz pa sem bila že na robu tega, da se začnem tresti. Bilo me jestrah, da bo v izvedel, kdo v resnici sem. Hotela sem ga poljubiti, a se je izmaknil.
"You can't kiss me and stopped what I want to say"...

Ni komentarjev:

Objavite komentar