16. DEL

...mi nista Helena in Pavel sporočila, da se bomo zaradi služb preselili v Calabasas. V prvem trenutku je bil to zame šok, a navsezadnje sem bila vesela, saj tam živi tudi Justin. Vse sem sporočila tudi prijateljicama in tudi onidve sta imeli isti izraz. Vse dneve smo preživljale skupaj. 

En dan pa smo se odpravili na ogled hiše.

Po dolgi poti smo le prišli. Ko sem stopila iz avta sem lahko samo strmela. Hiša je bila čudovita.

Šli smo proti hiši, ko sem zaslišala neko kričanje. Odšla sem nazaj do ceste in pogledala kaj se dogaja, nato pa sem opazila veliko oboževalk, ki so stale na pločniku. 

"Justin, Justin, Justin!" so kričale in šele nato sem se zavedala, da Justinova hiša stoji naprej od naše. Vmes je bila še neka hiša in potem je bil on. Postala sem živčna in srce mi je začelo biti vedno hitreje. Hotela sem stopiti v hišo, ko sem zaslišala da se je nekdo smejal. Pogledala sem nazaj in opazila, da grejo po pločniku mimo moje hiše Justin, Ryan in Chaz. Videla sem kako se je nehal smejati, ko me je opazil. Presenečeno je pogledal in zakričal

"Jenny?" vse oboževalke so začele teči proti njemu, ko so ga opazile, jaz pa sem se prestrašila in hitro odšla v hišo. Ko sem zaprla vrata sem izdihnila, nato pa sem se obrnila. Pred mano je bil prečudovit odprt prostor. 

Odšla sem naprej v druge prostore. Slišala sem ostale kako so se pogovarjali z lastnico te hiše. Sama sem odšla v eno izmed sob, ki je bila še v prvem nastropju. Soba je bila primerno velika z veliko posteljo in omaro. Odločila sem se, da bom imela to sobo in takoj sem odšla to ostalih in jim povedala. Ogledali smo si še ostale prostore, nato pa smo se odpravili nazaj proti domu. 

Pot z letalom je spet bila dolga. Takoj ko smo prišli domov, smo si morali spakirat, saj je bila selitev že naslednji dan. Takoj ko sem si spakirala sem poklicala Rose in ji rekla, naj prideta k meni. Dobile smo se pred mojo hišo, da smo se lahko še poslovile.
"I will come to visit you every month" v očeh so se mi že nabirale solze, prav tako tudi njima
"Why do you must to leave us"
"I will never leave you, you are the most important persons in my life" objela sem jiju in počasi odšla v hišo, kjer sem se začela jokat, saj zares nisem hotela zapustiti mojih prijateljic.Nato pa je v sobo stopila Helena in rekla:
"Oddidemo ob 2 uri zjutraj, upam da si se poslovila" zaloputnila je vrata, jaz pa sem se počasi odpravila spat. 
Ko mi je zvonila ura ob 2 zjutraj sem se oblekla in spravila svoje potovalke do vrat, kjer so me že čakali. Zaklenili smo vrata in se odpravili proti novemu domu. S solzami v očeh sem se še ozrla na svoj stari dom.

Pot je kot vedno bila zelo dolga. Vso pot sem spala tako da nisem vedela za kaj se gre. Ko smo prispeli sem odhitela v svojo sobo in se namestila. Poklicala sem prijateljici in jima povedala da sem prispela.Nato pa sem zaslišala zvonec na vratih. Slišala sem tudi da jih je nekdo že odprl, zato sem rahlo pokukala skozi moja vrata in šla pogledat kdo je prišel.
"We came to wish welcome to new home" glas mi je bil zelo znan, zato sem malo pokukala izza stene in opazila...