Pregledala sem ga od pet do glave, da sem se sploh zavedala, da je to on. V trebuhu sem spet začutila metuljčke, kot pa takrat, ko sem bila globoko zaljubljena vanj. Bila sem zamišljena, nato pa mi je še enkrat rekel
"Jenny?" zresnila sem se in ga pogledala v oči. Otroka sta se stisnila k njemu.
"Hey Justin" sem odgovorila
"Wow, I can't believe that I see you around here" je dodal.
"I'm living here"
"In the park?" je rekel smešno
"No" ni mi bilo do smeha, zato sem se ves čas resno držala.
"I must go now, bye" sem rekla in odšla.
"Wait!" je rekel za mano, ampak sem odhitela čimprej. Na poti domov so mi tekle rahle solze in najraje sem hotela iti nazaj in ga objeti, da ne bi mogel dihat. Doma sem najprej odšla na twitter kjer sem odšla pogledat vse stare objave od Justina. Ko sem jih brala sem se začela jokat, saj še me je vse to presenetilo.
"I miss her... I mada a mistake, hope she will forgive me" in še veliko podobnih. Hotela sem pozabiti na vse kar se je zgodilo v preteklosti in iti dalje.
Nato pa mi je kar naenkrat zazvonil telefon. Klical me je Ryan. Oglasila sem se zelo veselo, saj tudi njega že nisem srečala in slišala vsa 3 leta.
"Omg Ryan?" sem se oglasila zelo presenečeno.
"Jenny! Where are you? I miss you hah" je odgovoril.
"Miss you too"
"Can you come to Justins house that I can see you?"
"What? Did Justin tell you this?"
"No no haha, I would like to see you"
"When?"
"You can come now"
"But I don't want to see Justin"
"He's not at home"
"Ok, see you, I will come" sem rekla in prekinila. Preoblekla sem se v lepša oblačila in si popravila make-up. Doma ni bilo nikogar, da bi lahko komu povedala da grem od doma, zato sem se počasi odpravila proti Justinovi hiši. Pred hišo je stalo par oboževalk, kot vedno, a sem jih ignorirala in odšla naprej proti vratom. Pozvonila sem in vrata mi je odprl Justin. V trenutku sem postala bleda v glavo, ko sem ga videla in spet sem mislila, da imam samo privide.
"Ryan told me that you're not at home"
"He was kidding. We invited you to come visit us" vstopila sem in gledala po hiši. Nato pa sta k meni pritekla Jaxon in Jazzie. Pridružil se nam je še Ryan in tudi njega sem objela.
"What about me?" je vprašal Justin žalostno. Nisem se še hotela zbližati z njim, zato sem spremenila temo.
"So what do you want?" sem rekla in ji ju pogledala. Ryan me je z roko prijel po hrbtu in me odpeljal v dnevno sobo, kjer smo se vsedli na kavč.
"Look I need to go!" sem se izgovarjala.
"No no, you always looking for some excuse. Why?" je rekel Justin in takrat sem obstala brez besed, saj sploh nisem vedela, zakaj se ga izogibam.
"I really need to go" sem še enkrat ponovila. Hotela sem vstati, ampak me je Justin potegnil nazaj.
"First of all, you tell us, why are you mad at me" je rekel Justin.
"I I I..." sem jecljala in na srečo mi je takrat zazvonil telefon...
Ni komentarjev:
Objavite komentar